Raziskava o življenju in delu novinarja Janeza Staniča v kontekstu razvoja novinarstva in položaja novinarjev v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji
Novinarsko poročanje vsakodnevno prinaša pregled dogodkov in pomeni okno v svet. Še posebej je temu tako, kadar je poročanje oplemeniteno s komentarjem, reportažo, fotografijo, sliko, intervjujem, analizo in drugimi vsebinami, ki dogajanje postavljajo v kontekst časa in prostora. Kvalitetno novinarstvo pomembno bogati naše razumevanje okolja, v katerem živimo. Člani društva se zato strinjamo, da je tudi zapuščina novinarskega poročanja dediščina, ki pomembno sooblikuje naš prostor in razumevanje sveta. In ki jo moramo poznati. Zato smo zasnovali projekt Pionirji in pionirke novinarstva, s katerim želimo osvetliti življenje in delo prvih novinarjev in novinark na Slovenskem, še zlasti zato, ker to področje še ni bilo deležno poglobljene sistematične obravnave. Osredotočamo se na obdobje po drugi svetovni vojni, ko so na polje novinarstva odločno vstopili elektronski mediji, zlasti televizija. Začenjamo z novinarjem, ki je pustil močan pečat v slovenskem prostoru, a je zlasti mlajšim generacijam domala neznan, saj je umrl pred razcvetom digitalnega okolja. Izbor je tudi osebne narave, saj smo med člani društva njegovi otroci in vnuki.
Janez Stanič (1938˗1996) sodi med pionirje novinarjev zunanjepolitičnih redakcij časopisne hiše DELO (https://info.delo.si/o-podjetju/zgodovina/) in Televizije Ljubljana oz. RTV Slovenija (https://www.rtvslo.si/rtv/kdo-smo/oddajniki-in-zveze/zgodovina/475243).
Njegovo novinarsko delo je bilo osredotočeno na poročanje iz držav nekdanjega vzhodnega bloka in gibanja neuvrščenih. Med drugim je bil dopisnik DELA v Rusiji, urednik Sobotne priloge DELA in urednik zunanjepolitične redakcije Televizije Ljubljana. Bil je tudi publicist in prevajalec. Je avtor otroškega potopisa Grad kralja Matjaža (1988), ki je bil več let uvrščen v berilo za osnovne šole. Njegova biografija je predstavljena na wikipediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Stani%C4%8D), a zgolj s kratkim zapisom, ki njegovega dela ne povzema v celoti, prav tako pa ne vsebuje analize in ovrednotenja njegovega doprinosa k razvoju novinarstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Ker je umrl pred prevlado spletnih vsebin, v digitalnem okolju praktično ne obstaja. Staničevo delo najbolj celovito podaja zbornik, ki je izšel leto dni po njegovi smrti in vsebuje izbor njegovih del v času od 1985 do 1995 (Janez Stanič, Kronike preloma: 1985-1995, zbral in uredil Miloš Mikeln, bibliografija Martin Grum, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997), kot eno od velikih imen slovenskega novinarstva pa je predstavljen v zborniku Sonje Merljak Zdovc, ki je med vire vključila pričanje njegove vdove (Sonja Merljak Zdovc: Pričevalci Delovega časa, Ljubljana: Delo, 2010). V zadnji letih svojega delovanja, je Stanič komentiral tudi družbeno-politično dogajanje po osamosvojitvi Slovenije. Zaradi pronicljivih analiz ga novinarski kolegi, zlasti Ali H. Žerdin in Grega Repovž, citirajo še danes.
Namen in cilji projekta, ki ga načrtuje Društvo SITUM, so na podlagi poglobljene analize in ovrednotenja njegovega življenja in dela umestiti Janez Staniča v spletno okolje in druge spletne in tiskane podatkovne zbirke in baze ter umestiti njegovo delo v širši kontekst zgodovinskega pomena časopisne hiše DELO, zlasti z vidikov začetkov zunanje političnega uredništva in dopisništva v tujini. Pri tem bo projekt v obravnavo pritegnil tudi druge novinarje uredništva in se dotaknil vloge takratne jugoslovanske agencije Tanjug pri novinarskem poročanju iz tujine. Dalje, njegovo delo želimo umestiti v širši kontekst razvoja zunanjepolitičnega uredništva Televizije Ljubljana, vključno s pritegnitvijo obravnave takratne celotne redakcije, zbrati in ovrednotiti njegovo publicistično delovanje (zapisi o položaju vzhodne Evrope pod komunizmom; zapisi o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji v 1980-tih in 1990-letih), razumeti njegovo delovanje v kontekstu razvoja novinarstva in položaja novinarja v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji in, ne nazadnje, celovito predstaviti njegovo prevajalsko in pisateljsko delo. V sklepnem delu projekta bomo na podlag zbranega gradiva in njegove analize ovrednotili pomen njegovega dela za Slovenijo in širše. Projekt zastavljamo kot večletno sistematično interdisciplinarno delo, ki bo povezalo zgodovinarje in druge strokovnjake in je odprto za sodelovanje vseh, ki jih vsebina projekta in raziskovalno delo zanimata.
Pričakovani rezultati projekta so objava celovitega življenjepisa Janeza Staniča na spletu in v tiskani obliki, ovrednotenje njegovega dela, pomena in prispevka k razvoju novinarskega poročanja ter komentiranja pri nas in s tem poglobitev poznavanja vidikov zgodovine novinarstva v času socialistične Jugoslavije. Društvo SITUM si bo prizadevalo, da bo izsledke raziskav objavilo v zborniku in o zbranem gradivu pripravilo razstavo. Poleg dela v arhivih in z literaturo, načrtujemo tudi intervjuje s pričevalci, ki so Janeza Staniča poznali, delali z njim ali se ga spominjajo. S to raziskavo pa želimo, kot rečeno, začeti širšo raziskovalno smer o pionirjih in pionirkah novinarstva na Slovenskem in dolgoročno razširiti vsebino v nekdanji skupni jugoslovanski prostor, prostor nekdanjega vzhodnega bloka in nekdanje neuvrščene države.
Ekipa se veseli razburljivega raziskovalnega dela in vabi vse, ki želijo prispevati, da se nam pridružijo!
Barbara Vodopivec